Stopi z mano v plaz, odnaša stran me od znanih hiš, oken brez zaves. Že spodnaša tla, veš, vsi smo kdaj še nekdo drug.
Če ne greš takoj, Lindbergh, Rusjan, Livingston dvignejo te s praznih rjuh. Vsak je malo ti, vem, kjer sva brez imen.
Če te srečam tam, si to res ti? Kot da s teboj je še nekdo.
Hodiva po senčni strani cest, vedno po senčni strani. V njih me izgubiš, kličeš me z glasom, ki ga ne poznam, vem, vsi smo kdaj še nekdo drug, vsi smo kdaj še nekdo drug.
Zdaj ko spiš podnevi, sanjaš večkrat ognjemete tujih mest.
Če ne greš takoj, Lindbergh, Rusjan, Livingston dvignejo te s praznih rjuh. Vsak je malo ti, vem, kjer sva brez imen.
Če te srečam tam, si to res ti? Kot da s teboj je še nekdo.
Hodiva po senčni strani cest, vedno po senčni strani. V njih me izgubiš, kličeš me z glasom, ki ga ne poznam, vem, vsi smo kdaj še nekdo drug, vsi smo kdaj še nekdo drug.
Zdaj ko spiš podnevi, sanjaš večkrat ognjemete tujih mest.