sam v sobi spet
njenih čarov sled
misel nanjo ne pusti
da več ne smem oči zapret
ker njen iskriv nasmeh
žarki v očeh
mi zažgejo srčne rane
vržejo me spet po tleh
uuu...
zdaj bežim pred njo
tečem kot lahko
da misel nanjo me ne ujame
prime spet me za roko
mi nežno šepeta
spet potegne tja
kjer ni časa ne bojazni
kdo bolj koga rad imaaaa
uuu...
pride kakšen dan
takšen kot iz sanj
zdi se kot da nikdar nisva
skupaj se vtopila vanj
in zdi se da lahko
s svojo le roko
spet zajamem srečo
ne pogeršam je tako zeloooo
uuu...
njenih čarov sled
misel nanjo ne pusti
da več ne smem oči zapret
ker njen iskriv nasmeh
žarki v očeh
mi zažgejo srčne rane
vržejo me spet po tleh
uuu...
zdaj bežim pred njo
tečem kot lahko
da misel nanjo me ne ujame
prime spet me za roko
mi nežno šepeta
spet potegne tja
kjer ni časa ne bojazni
kdo bolj koga rad imaaaa
uuu...
pride kakšen dan
takšen kot iz sanj
zdi se kot da nikdar nisva
skupaj se vtopila vanj
in zdi se da lahko
s svojo le roko
spet zajamem srečo
ne pogeršam je tako zeloooo
uuu...