Je vöter podpíjno, vijer ga je míno
da san odhajau na pout v tujíno.
San s küfrom mašéjrau, pa san si spéjvau
san mislo, ka iden v divjino.
Ajaj-jaj-jaj! Kam san jes zaj prišeu?
Od tuge, žalosti san drejti se zaèno
pa san si glaš palinke naèno.
Ta gor po dolínaj, po ravnij planínaj
naš gözöš že ta patalejska.
San se prebüjdo, san zajtrk zanüjdo
Ajaj-jaj-jaj....!
Vèási si míjslin, ka v senjaj te víjdin,
kak lûšno je bilou tou vse vküper...
¨Tan v fazanaríji je bilou po noríji,
ka si mi pravila: »Èüj, ka si tak èüden?...«
Ajaj-jaj-jaj...!
da san odhajau na pout v tujíno.
San s küfrom mašéjrau, pa san si spéjvau
san mislo, ka iden v divjino.
Ajaj-jaj-jaj! Kam san jes zaj prišeu?
Od tuge, žalosti san drejti se zaèno
pa san si glaš palinke naèno.
Ta gor po dolínaj, po ravnij planínaj
naš gözöš že ta patalejska.
San se prebüjdo, san zajtrk zanüjdo
Ajaj-jaj-jaj....!
Vèási si míjslin, ka v senjaj te víjdin,
kak lûšno je bilou tou vse vküper...
¨Tan v fazanaríji je bilou po noríji,
ka si mi pravila: »Èüj, ka si tak èüden?...«
Ajaj-jaj-jaj...!