Cesta zavetje nemirnih ljudi
izginja in skozi stopinje drsi
ko odhaja in glasna obzorja rodi
tihe roke neštetih ur pijejo svet neznan
prav tam na cesti
med klasjem hitečih ljudi,
ki živijo brezčasne trenutke glasov,
ko letijo po stezah stoletnih sledi
Sončna zarja je njihova sreča, ko sence budi
in ujeti so vanje, ko cesta prižge jim luči
in pogrne s tiho temo jim klopi
zidove in parke in stebre dreves
da zaspijo v sanje razbitih noči.
Večni tujci polnih naročij prijateljstva
prav tam na cesti zagrnjeni s plačem dežja
brez odhodov ker so povsod doma
na cesti prebodeni z mečem sonca
morda iščejo več kot posmeha zaklenjenih glav
morda iščejo tujo besedo odprtih oči
polne dneve svobodnih trenutkov nemirnih poti
ko visijo med kupi sprhnelih smeti
in drvijo od mesta do mesta brez sna
in zgubijo na tisoče srečanj vse dni.
izginja in skozi stopinje drsi
ko odhaja in glasna obzorja rodi
tihe roke neštetih ur pijejo svet neznan
prav tam na cesti
med klasjem hitečih ljudi,
ki živijo brezčasne trenutke glasov,
ko letijo po stezah stoletnih sledi
Sončna zarja je njihova sreča, ko sence budi
in ujeti so vanje, ko cesta prižge jim luči
in pogrne s tiho temo jim klopi
zidove in parke in stebre dreves
da zaspijo v sanje razbitih noči.
Večni tujci polnih naročij prijateljstva
prav tam na cesti zagrnjeni s plačem dežja
brez odhodov ker so povsod doma
na cesti prebodeni z mečem sonca
morda iščejo več kot posmeha zaklenjenih glav
morda iščejo tujo besedo odprtih oči
polne dneve svobodnih trenutkov nemirnih poti
ko visijo med kupi sprhnelih smeti
in drvijo od mesta do mesta brez sna
in zgubijo na tisoče srečanj vse dni.