Plavala kot listje je v vetru tvoja slika živa kot nekoč.
Pesem je ostala tiha kot bila sva midva tisto noč.
In na nebu sij, zvezde že s***ile so kaj bo.
Vedele so, da takrat več kot vse bi dal,
da bi ptica ti postal.
Neko jutro boš odšel in ujel se v val
tja do tujih obal.
Vedele pa da nekoč boš obstal, vedele so.
Ker nikoli več mojih dvajset let,
ker nikoli več tvojih sladkih besed.
O nikoli, nikoli, nikoli več.
Vedele so, da boš sam, žalosten zaspal
in se vetru spet lagal.
Neko jutro boš odšel in ujel se v val
tja do tujih obal.
Vedele pa da nekoč boš obstal, vedele so.
Ker nikoli več mojih dvajset let,
ker nikoli več tvojih sladkih besed.
O nikoli, nikoli, nikoli več.
V zraku je le tvoj vonj še ostal.
Misel je zbegana.
Daleč nekje tujcem si srečo prodal.
Konec je!
Le en trenutek usoda nam da,
pride in že ga ni.
Ti želel si dva koščka neba.
Nikoli, nikoli, nikoli.
Ker nikoli več mojih dvajset let,
ker nikoli več tvojih sladkih besed.
O nikoli, nikoli, nikoli več.
Pesem je ostala tiha kot bila sva midva tisto noč.
In na nebu sij, zvezde že s***ile so kaj bo.
Vedele so, da takrat več kot vse bi dal,
da bi ptica ti postal.
Neko jutro boš odšel in ujel se v val
tja do tujih obal.
Vedele pa da nekoč boš obstal, vedele so.
Ker nikoli več mojih dvajset let,
ker nikoli več tvojih sladkih besed.
O nikoli, nikoli, nikoli več.
Vedele so, da boš sam, žalosten zaspal
in se vetru spet lagal.
Neko jutro boš odšel in ujel se v val
tja do tujih obal.
Vedele pa da nekoč boš obstal, vedele so.
Ker nikoli več mojih dvajset let,
ker nikoli več tvojih sladkih besed.
O nikoli, nikoli, nikoli več.
V zraku je le tvoj vonj še ostal.
Misel je zbegana.
Daleč nekje tujcem si srečo prodal.
Konec je!
Le en trenutek usoda nam da,
pride in že ga ni.
Ti želel si dva koščka neba.
Nikoli, nikoli, nikoli.
Ker nikoli več mojih dvajset let,
ker nikoli več tvojih sladkih besed.
O nikoli, nikoli, nikoli več.