Še eno jutro sivo, bedno, dež in megla tko ko vedno,
Ura glih odbila sedem je preč,
Na ulicah kolone, tip v avtu živčno kolne,
Še en dan, ki čisto vsem je odveč.
Medtem ko zmerjajo se s klinci, vneto mahajo s sredinci,
jaz z nasmehom na obrazu grem naprej,
ker dans ni službe ne opravkov, pošte, banke, ne sestankov,
danes sem vzel si frej.
Danes ne zanima me politika, kultura, novice, točna ura in humor,
korakam v ritmu pesmi, v levi štrik, žiletka v desni,
Ker danes je dan za samomor.
Nič več položnic, plačevanja, hipotek na stanovanja,
kreditov, šefov, delavnih sobot,
Ker bolj kot jaz živim življenje, se zdi da ono živi mene,
in danes čas je da zaključim pot.
Nič več mačkov in bolezni, neuslišanih ljubezni,
življenjskih vprašanj in dilem,
težka odločitev a naj uporabim britev,
al' rajši špago moj bo zadnji problem.
Danes me ne briga, naj bo hrast ali pa lipa, kostanj, breza, oreh, smreka ali bor,
da je le veja dost rejena, za težo mojega življenja,
Ker danes je dan za samomor.
Sem štrik naštimu, ga prvezu, vzel žiletko, v krošnjo splezu,
se v vetru veja zamajala je, da glih žilo sm sfaliu,
sem tolk v afektu se razjezu, da sem z žiletom štrik prerezu,
in prletu dol na tla polomljen in sumljivo živ.
Morda pa jutri bo uspelo, čeprav se komu lahk' bi zdelo, da sem nesposoben tolko kot sem nor,
A če pomislim res ne vem, a v meni je problem,
Al pa v tem da dans ni dan za samomor.
Ura glih odbila sedem je preč,
Na ulicah kolone, tip v avtu živčno kolne,
Še en dan, ki čisto vsem je odveč.
Medtem ko zmerjajo se s klinci, vneto mahajo s sredinci,
jaz z nasmehom na obrazu grem naprej,
ker dans ni službe ne opravkov, pošte, banke, ne sestankov,
danes sem vzel si frej.
Danes ne zanima me politika, kultura, novice, točna ura in humor,
korakam v ritmu pesmi, v levi štrik, žiletka v desni,
Ker danes je dan za samomor.
Nič več položnic, plačevanja, hipotek na stanovanja,
kreditov, šefov, delavnih sobot,
Ker bolj kot jaz živim življenje, se zdi da ono živi mene,
in danes čas je da zaključim pot.
Nič več mačkov in bolezni, neuslišanih ljubezni,
življenjskih vprašanj in dilem,
težka odločitev a naj uporabim britev,
al' rajši špago moj bo zadnji problem.
Danes me ne briga, naj bo hrast ali pa lipa, kostanj, breza, oreh, smreka ali bor,
da je le veja dost rejena, za težo mojega življenja,
Ker danes je dan za samomor.
Sem štrik naštimu, ga prvezu, vzel žiletko, v krošnjo splezu,
se v vetru veja zamajala je, da glih žilo sm sfaliu,
sem tolk v afektu se razjezu, da sem z žiletom štrik prerezu,
in prletu dol na tla polomljen in sumljivo živ.
Morda pa jutri bo uspelo, čeprav se komu lahk' bi zdelo, da sem nesposoben tolko kot sem nor,
A če pomislim res ne vem, a v meni je problem,
Al pa v tem da dans ni dan za samomor.