Stran od ljudi,
mesto je ostalo brez luči,
tam je do nebes, najine stopinje risal ples,
in jaz, pijem upanje,
a kaj, ko zoglenelo je srce,
in ti, nekaj je v tebi, kar sem vedno rad imel,
a ostalo je samo navidezno ..
In tja grem sam in glej,
v daljavi tam nebo gori,
in tja grem sam in glej,
nad mano tisoč luči, (ti) ki so za vas le okras ..
Dim starih slik,
nosi bolečino svetlih dni,
zrak postaja blag,
a vse bolj naporen je korak,
in jaz, kot da rabim njo, misli mi obračajo telo,
in kje si ti, tam te vidim spet, kako mi tečeš v objem,
daj mi odejo vmes, saj ni res ..
In tja grem sam in glej,
v daljavi tam nebo gori,
in tja grem sam in glej,
nad mano mesto lebdi,
in tja grem sam in glej,
tam daleč spet se dani ..
mesto je ostalo brez luči,
tam je do nebes, najine stopinje risal ples,
in jaz, pijem upanje,
a kaj, ko zoglenelo je srce,
in ti, nekaj je v tebi, kar sem vedno rad imel,
a ostalo je samo navidezno ..
In tja grem sam in glej,
v daljavi tam nebo gori,
in tja grem sam in glej,
nad mano tisoč luči, (ti) ki so za vas le okras ..
Dim starih slik,
nosi bolečino svetlih dni,
zrak postaja blag,
a vse bolj naporen je korak,
in jaz, kot da rabim njo, misli mi obračajo telo,
in kje si ti, tam te vidim spet, kako mi tečeš v objem,
daj mi odejo vmes, saj ni res ..
In tja grem sam in glej,
v daljavi tam nebo gori,
in tja grem sam in glej,
nad mano mesto lebdi,
in tja grem sam in glej,
tam daleč spet se dani ..