Magdalena Lyrics

tam na robu gozda kjer je brezov log
stoji kamnita hiša s cvetjem naokrog
lepa magdalena sama tam živi
noč obrne ure in ona zamiži
prišel je njen ljubi prav iz dna srca
prinesel je je rože z groba utrgane
krvavo rdeče rože in flavto iz kosti
za svojo mgdaleno ki čaka in gori

lepa magdalena je razpletla kiti dve
razprla je kolena in dvignila dlani
zvonovi so prinesli slike skozi čas
vso noč ogenj božal bel kamnit obraz

nizko so šle megle prav v brezov gaj
in vlekle na ušesa šepet smeh in stok
do jutra ko je v vertu zakikirikal dan
do ure ko je vstala magdalena iz sanj
nori psi so lajali in kazali za njo
a lepa magdalena ni slišala besed
piskala je pesmi na flavto iz kosti
za ljubega ki v grobu po vekami leži

vstajal je njen dragi tri leta vsako noč
iz krste v njeni glavi zavit v satenast prt
ni slišal modrih sov ne bobnanja dežja
ne vetra ki v noč goni konje prek neba

in slep ni videl časov ki so v gaj prišli
in v njej raztrgali mir in sveto ime
odplazil se je v dušo v najtemnejši kot
izdala ga je draga kot Juda iškarijot
nizko so šle megle prav v brezov gaj
in vlekle na ušesa šepet smeh in stok
do jutra ko je v vrtu zakikirikal dan
do ure ko je vstala magdalena iz sanj

tatovi so hodili in kradli vsak večer
a pravi ljubi njen ni nikdar več prišel
nori psi so lajali in kazali za njo
in lepi magdaleni je bilo hudo

leta so minila posušil se je obraz
čas odpada z brez prihaja zima in mraz
stara magdalena pa z flavto iz kosti
piska in gleda v noč dokler se ne zdani