Sredi kolonije, kjer pot v hrib
Zavije,
Zalost v oci me bode, stojijo
Ostarele vdove.
Odsli so brez slovesa, najbrz v
Nebesa,
Nosili fano so jim borci, jokali so
Otroci.
S prezganko so gor zrasli in
Odsli pocasi,
Doma pustili mamo in odsli v
Ljubljano.
O zlahti ni vec glasa, je kolonijo
Nacel zob casa,
Pridejo bolj poredko, novembra
S kaksno svecko.
Zavije,
Zalost v oci me bode, stojijo
Ostarele vdove.
Odsli so brez slovesa, najbrz v
Nebesa,
Nosili fano so jim borci, jokali so
Otroci.
S prezganko so gor zrasli in
Odsli pocasi,
Doma pustili mamo in odsli v
Ljubljano.
O zlahti ni vec glasa, je kolonijo
Nacel zob casa,
Pridejo bolj poredko, novembra
S kaksno svecko.