(M. Vlašič/U. Vlašič)
Ob meni si,
a moj pogled več ne vzdrži,
ker čutim ta namir,
kot plamen ovir,
beseda v zraku zadrhti.
Zadnjič še
zdaj nežno se dotikam te,
z vso močjo upiram se,
ko iz objema
trgaš se.
NA POL POTI ŠE ENKRAT POMISLI NAME,
MORDA SRCE ŠE VEDNO SE ZBUJA ZAME,
KO NOČ BO V DAN ZASPALA, TE BOM ČAKALA,
NA ROBU TVOJE POSTELJE.
NA POL POTI ŠE ENKRAT POMISLI NAME,
NAJ NEŽNO SE NASLONIM NA TVOJE RAME,
KER SOLZE SVOJE TO NOČ BOM V SREČO SKRILA
IN TE LJUBILA.
Na licih smeh,
brezhiben je sijaj v očeh,
ko z dna pretvarjam se,
da dobro mi je,
da tvoj pogled ne zlomi me.
Zadnjič še
zdaj nežno se dotikam te,
z vso močjo upiram se,
ko iz objema
Ob meni si,
a moj pogled več ne vzdrži,
ker čutim ta namir,
kot plamen ovir,
beseda v zraku zadrhti.
Zadnjič še
zdaj nežno se dotikam te,
z vso močjo upiram se,
ko iz objema
trgaš se.
NA POL POTI ŠE ENKRAT POMISLI NAME,
MORDA SRCE ŠE VEDNO SE ZBUJA ZAME,
KO NOČ BO V DAN ZASPALA, TE BOM ČAKALA,
NA ROBU TVOJE POSTELJE.
NA POL POTI ŠE ENKRAT POMISLI NAME,
NAJ NEŽNO SE NASLONIM NA TVOJE RAME,
KER SOLZE SVOJE TO NOČ BOM V SREČO SKRILA
IN TE LJUBILA.
Na licih smeh,
brezhiben je sijaj v očeh,
ko z dna pretvarjam se,
da dobro mi je,
da tvoj pogled ne zlomi me.
Zadnjič še
zdaj nežno se dotikam te,
z vso močjo upiram se,
ko iz objema