Pod vecer, ko nebo pordi
in se sapa pred menoj zgosti,
ko pod noge priplazi se hlad,
da mi vtrpne moj zmatrani vrat.
Stopim z litrom do klopce pred klet,
vsrkat sladke ranine šepet,
brez besed...
Breg za bregom pocasi temni,
s teme vstajajo prve luci.
ko kresnice se vžigajo v noc
v dalji nemo migetajoc.
Pod lucmi 2 miljona ljudi
caka ure, da z njo odleti,
zamiži...
Odhaja še en dan,
en vec, al eden manj.
Prevec sem jih preštel,
da bi jih bil še vesel
Prevec zaupal v njih,
pa saj tam ratali so,
cisto glih...
cisto glih...
Bežijo mimo nas,
s svincenimi ocmi,
nic vec jih ne spoznam,
nic vec jim ne sledim.
Z vsakim dnem bolj sam
z vsakim dnem 'no majckeno
bolj hin...
Zmer pogosteje takle sedim,
gledam v temo, študiram, kadim,
kam izginjajo dobre stvari,
kak je zmer'manj spodobnih ljudi.
Ko še znajo zavit gor pred klet
spit dva deci, se malo pogret,
posedet...
Prevec se jim mudi
za drugimi skrbmi.
Zastopit, dohitet
ta krasni novi svet.
Še cimbolj fajn prodat,
pozabit sanje in
upogn't vrat...
Bežijo mimo nas,
s svincenimi ocmi,
nic vec jih ne spoznam,
nic vec jim ne sledim.
Z vsakim dnem bolj sam
z vsakim dnem 'no majckeno
bolj hin,
bolj hin...
bolj hin...
in se sapa pred menoj zgosti,
ko pod noge priplazi se hlad,
da mi vtrpne moj zmatrani vrat.
Stopim z litrom do klopce pred klet,
vsrkat sladke ranine šepet,
brez besed...
Breg za bregom pocasi temni,
s teme vstajajo prve luci.
ko kresnice se vžigajo v noc
v dalji nemo migetajoc.
Pod lucmi 2 miljona ljudi
caka ure, da z njo odleti,
zamiži...
Odhaja še en dan,
en vec, al eden manj.
Prevec sem jih preštel,
da bi jih bil še vesel
Prevec zaupal v njih,
pa saj tam ratali so,
cisto glih...
cisto glih...
Bežijo mimo nas,
s svincenimi ocmi,
nic vec jih ne spoznam,
nic vec jim ne sledim.
Z vsakim dnem bolj sam
z vsakim dnem 'no majckeno
bolj hin...
Zmer pogosteje takle sedim,
gledam v temo, študiram, kadim,
kam izginjajo dobre stvari,
kak je zmer'manj spodobnih ljudi.
Ko še znajo zavit gor pred klet
spit dva deci, se malo pogret,
posedet...
Prevec se jim mudi
za drugimi skrbmi.
Zastopit, dohitet
ta krasni novi svet.
Še cimbolj fajn prodat,
pozabit sanje in
upogn't vrat...
Bežijo mimo nas,
s svincenimi ocmi,
nic vec jih ne spoznam,
nic vec jim ne sledim.
Z vsakim dnem bolj sam
z vsakim dnem 'no majckeno
bolj hin,
bolj hin...
bolj hin...