Pridi, predolgo si podpiral stebre v menzi, čas je za premik, preden se za hip zbudimo, preden kdo prižge luči in vidiš, da smo že mrtvi, skriti v dim, skriti v svoje sobe.
Vem, da hočeš več, več kot to.
Ko besi in stekli psi stojijo s tabo v vrsti, gledaš v obraze padlih in zamenjaš kri za šminko, ves napor, da hladen si, ko ta večer je hladnejši, krajša ti dih, ko si tik ob meni vem, da hočeš več, več kot to, ko v črtah na dlaneh je več kot to, ko vsi vratarji čakajo, da izbral bi novo smer, je predaleč vsak izhod, ko pustiš pred vrati noč in se poslavljaš nekaj let, ti še vedno ni dovolj.
Veš, da hočem več, več kot to. Ko v črtah na dlaneh je več kot to, mi več kot to še vedno ni dovolj.
Vem, da hočeš več, več kot to.
Ko besi in stekli psi stojijo s tabo v vrsti, gledaš v obraze padlih in zamenjaš kri za šminko, ves napor, da hladen si, ko ta večer je hladnejši, krajša ti dih, ko si tik ob meni vem, da hočeš več, več kot to, ko v črtah na dlaneh je več kot to, ko vsi vratarji čakajo, da izbral bi novo smer, je predaleč vsak izhod, ko pustiš pred vrati noč in se poslavljaš nekaj let, ti še vedno ni dovolj.
Veš, da hočem več, več kot to. Ko v črtah na dlaneh je več kot to, mi več kot to še vedno ni dovolj.