Cez tisoc let, ko naju vec ne bo,
bo spet prav tak vecer, kot je nocoj,
na modrem nebu oddaljenih svetov,
spet kot nocoj bo Orion sijal.
Zeleni hrast, ki posumeva v noc,
takrat prav staro, temno bo drevo,
sumel bo v vetru kot teman spomin,
na ta vecer, ko stala sva pod njim.
Skoz mrak bo trepetala istih zvezd srebrna luc
le mladi par se tu takrat objel bo drug
Prav kot nocoj pomladni mrak sijal bo Orion
in prav tako kot jaz morda bo rekla deklica:
Kako je dalec, kako je lep,
kako blesci se njegovih sedem zvezd.
Cez tisoc let, ko naju ne bo vec,
na nebu Orion sijal bo se,
poljubi me za tisoc dolgih let
ko tu mlad par se bo poljubil spet.
bo spet prav tak vecer, kot je nocoj,
na modrem nebu oddaljenih svetov,
spet kot nocoj bo Orion sijal.
Zeleni hrast, ki posumeva v noc,
takrat prav staro, temno bo drevo,
sumel bo v vetru kot teman spomin,
na ta vecer, ko stala sva pod njim.
Skoz mrak bo trepetala istih zvezd srebrna luc
le mladi par se tu takrat objel bo drug
Prav kot nocoj pomladni mrak sijal bo Orion
in prav tako kot jaz morda bo rekla deklica:
Kako je dalec, kako je lep,
kako blesci se njegovih sedem zvezd.
Cez tisoc let, ko naju ne bo vec,
na nebu Orion sijal bo se,
poljubi me za tisoc dolgih let
ko tu mlad par se bo poljubil spet.