sončna svetloba
segreva mi obraz
v svetli tišini tega jutra
pozabim na prejšnji poraz.
Čakam pogovor,
morda ga niti ne bo,
kot pesem,
ki ponavlja se že uro ali dve,
poznam že konec
in tišina vre.
pod golim drevesom opevam barve listov.
pod golim drevesom zaplešem z bledim soncem.
in sama zapojem, zaplešem, objemam jesen.
povem drugače,
morda boš razumel,
da življenje je prekratko,
da bi človek trpel.
Čakam tolažbo,
in vem, da je ne bo,
kot pesem,
ki ponavlja se že uro ali dve,
poznam že konec
in zato zdaj grem!
segreva mi obraz
v svetli tišini tega jutra
pozabim na prejšnji poraz.
Čakam pogovor,
morda ga niti ne bo,
kot pesem,
ki ponavlja se že uro ali dve,
poznam že konec
in tišina vre.
pod golim drevesom opevam barve listov.
pod golim drevesom zaplešem z bledim soncem.
in sama zapojem, zaplešem, objemam jesen.
povem drugače,
morda boš razumel,
da življenje je prekratko,
da bi človek trpel.
Čakam tolažbo,
in vem, da je ne bo,
kot pesem,
ki ponavlja se že uro ali dve,
poznam že konec
in zato zdaj grem!