Dolgo nosiš ogenj v ustih,
dolgo ga skrivaš,
za koščenim plotom zob,
med belim risom ustnic ga stiskaš.
Veš, da ne sme nobeden zavohati dima iz tvojih ust,
spominjaš se, da vrane ubijejo belo vrano,
zato zakleneš usta in skriješ ključ.
Ampak nekoč začutiš v ustih besedo,
votlina glave ti odmeva od nje,
takrat začneš iskati ključ svojih ust.
Dolgo ga iščeš,
ko ga najdeš, odkleneš lišaj s svojih ustnic,
odkleneš rjo svojih zob,
potem iščeš jezik, ampak jezika ni,
potem hočeš izreči besedo,
ampak usta so polna pepela,
in namesto besede se skotali kepa pepela med saje v tvoje grlo,
zato odvržeš zarjaveli ključ,
potem si narediš nov jezik iz zemlje,
jezik, ki govori besede iz prsti.
dolgo ga skrivaš,
za koščenim plotom zob,
med belim risom ustnic ga stiskaš.
Veš, da ne sme nobeden zavohati dima iz tvojih ust,
spominjaš se, da vrane ubijejo belo vrano,
zato zakleneš usta in skriješ ključ.
Ampak nekoč začutiš v ustih besedo,
votlina glave ti odmeva od nje,
takrat začneš iskati ključ svojih ust.
Dolgo ga iščeš,
ko ga najdeš, odkleneš lišaj s svojih ustnic,
odkleneš rjo svojih zob,
potem iščeš jezik, ampak jezika ni,
potem hočeš izreči besedo,
ampak usta so polna pepela,
in namesto besede se skotali kepa pepela med saje v tvoje grlo,
zato odvržeš zarjaveli ključ,
potem si narediš nov jezik iz zemlje,
jezik, ki govori besede iz prsti.