Včasih greva tja, kjer sva doma.
Včasih veš, kar tako nerada veš.
Zbrskam te in kličem te in vprašam te:
"Kaj še ne spiš?"
Spet sem vroč in čakam klic polnočnih ptic.
Hladen je tek srca, ki malo da.
Skoz in skoz in čez rob se vračava spet nazaj.
In gledam te, kako se sklanjaš
in odganjaš te demone iz srca.
Spet nazaj ... nazaj.
Leziva, kakor znava le midva, in preštejva
svoje dni (en, dva, tri, en, dva, tri).
Ker dobro veš, da dva in dva je včasih tri.
In včasih ni. Saj včasih le prespim,
ne da bi odšel nazaj v tiho noč.
Včasih veš, kar tako nerada veš.
Zbrskam te in kličem te in vprašam te:
"Kaj še ne spiš?"
Spet sem vroč in čakam klic polnočnih ptic.
Hladen je tek srca, ki malo da.
Skoz in skoz in čez rob se vračava spet nazaj.
In gledam te, kako se sklanjaš
in odganjaš te demone iz srca.
Spet nazaj ... nazaj.
Leziva, kakor znava le midva, in preštejva
svoje dni (en, dva, tri, en, dva, tri).
Ker dobro veš, da dva in dva je včasih tri.
In včasih ni. Saj včasih le prespim,
ne da bi odšel nazaj v tiho noč.