Spet verjamem v dobre ljudi in ljubim to, česar več ni.
Režim se, ko me boli, in luščim jedra stvari:
umira, kdor se rodi, in lep je, kdor se iskri ...
in kdor pokončno stoji, ta spet verjame v ljudi.
Grobe so noči in ostra jutra, ker te ni ...
in ko daš prstke na oči, spoznaš,
da vse zamuja in hkrati beži.
Ampak jaz ne pripadam več sem,
ne, ne pripadam več sem,
jaz ne pripadam več sem,
ne, ne pripadam.
Nismo se skrili v temo - tema se je skrila v nas.
Vse, kar resnično vemo - da naš rabelj je čas
in včasih ujet je v dlan, in včasih je noč
in včasih je dan.
Ampak jaz ne pripadam več sem,
ne, ne pripadam več sem,
jaz ne pripadam več sem,
ne, ne pripadam.
Vrni mi telo, če sploh zmoreš, če lahko,
daj, vrni mi telo, da bom šel domov,
domov, domov ...
Jaz ne pripadam več sem,
ne, ne pripadam več sem,
jaz ne pripadam več sem.
Več sem.
Režim se, ko me boli, in luščim jedra stvari:
umira, kdor se rodi, in lep je, kdor se iskri ...
in kdor pokončno stoji, ta spet verjame v ljudi.
Grobe so noči in ostra jutra, ker te ni ...
in ko daš prstke na oči, spoznaš,
da vse zamuja in hkrati beži.
Ampak jaz ne pripadam več sem,
ne, ne pripadam več sem,
jaz ne pripadam več sem,
ne, ne pripadam.
Nismo se skrili v temo - tema se je skrila v nas.
Vse, kar resnično vemo - da naš rabelj je čas
in včasih ujet je v dlan, in včasih je noč
in včasih je dan.
Ampak jaz ne pripadam več sem,
ne, ne pripadam več sem,
jaz ne pripadam več sem,
ne, ne pripadam.
Vrni mi telo, če sploh zmoreš, če lahko,
daj, vrni mi telo, da bom šel domov,
domov, domov ...
Jaz ne pripadam več sem,
ne, ne pripadam več sem,
jaz ne pripadam več sem.
Več sem.