Stari dnevnik in znana pisava.
In par slik na katerih si ti.
Na igrišču pred šolo podrta ograja,
v njej srce s tvojo črko, ki počasi bledi.
Spomnim tebe se tamala
in poljuba brez napak,
To so leta, ko delila sva isti zrak.
Bilo je modro nebo,
pred šolo mulci in nore ideje.
Mladi zelo, punce fantje, za nas ni b'lo meje.
Edina skrb je bil poljub, v vetru slišim še naš hrup.
A modro nebo - ni modro več...
Mulci in mulke in zgodbe prebrane.
V zgodbah smo letal' pod svobodno nebo.
Mladost nam uide, a ostanejo rane;
a če bi prišla bi mi lažje bilo.
Spomnim tebe se in mene
in poljuba brez napak,
To so leta, ko delila sva isti zrak.
Bilo je modro nebo,
pred šolo klapa in nore ideje.
Mladi zelo, punce fantje, za nas ni b'lo meje.
Edina skrb je bil poljub, v vetru slišim še naš hrup.
A modro nebo - ni modro več...
Na zidu ob gugalnici kjer smo se šli okamenele,
so še naše čičke čačke, ki še zgledajo vesele.
In dolg' je od tega, ko je Pero kušnu Ano,
Matej 'ma že otroke in Tina se baje to leto poroči.
Vse je drugače in marsikdo je že izgubil otroški sijaj iz oči.
Ampak jaz se še kr spomnim špricanja matematike
in totalnih norosti.
Počasi se staramo, ampak otrok v vseh nas še vedno čaka...
v peskovniku naše mladosti.
In par slik na katerih si ti.
Na igrišču pred šolo podrta ograja,
v njej srce s tvojo črko, ki počasi bledi.
Spomnim tebe se tamala
in poljuba brez napak,
To so leta, ko delila sva isti zrak.
Bilo je modro nebo,
pred šolo mulci in nore ideje.
Mladi zelo, punce fantje, za nas ni b'lo meje.
Edina skrb je bil poljub, v vetru slišim še naš hrup.
A modro nebo - ni modro več...
Mulci in mulke in zgodbe prebrane.
V zgodbah smo letal' pod svobodno nebo.
Mladost nam uide, a ostanejo rane;
a če bi prišla bi mi lažje bilo.
Spomnim tebe se in mene
in poljuba brez napak,
To so leta, ko delila sva isti zrak.
Bilo je modro nebo,
pred šolo klapa in nore ideje.
Mladi zelo, punce fantje, za nas ni b'lo meje.
Edina skrb je bil poljub, v vetru slišim še naš hrup.
A modro nebo - ni modro več...
Na zidu ob gugalnici kjer smo se šli okamenele,
so še naše čičke čačke, ki še zgledajo vesele.
In dolg' je od tega, ko je Pero kušnu Ano,
Matej 'ma že otroke in Tina se baje to leto poroči.
Vse je drugače in marsikdo je že izgubil otroški sijaj iz oči.
Ampak jaz se še kr spomnim špricanja matematike
in totalnih norosti.
Počasi se staramo, ampak otrok v vseh nas še vedno čaka...
v peskovniku naše mladosti.